Poštenim srcem

Dokler bo laž v nas, bo zmeraj prihajala k nam na naša vrata srca in s tako ali drugačno pomembnostjo, zakrila vstop Božjemu, da bi se obdržala zakrivala vrednote, ki omogočajo pravo življenje, z obujanjem občutkov večvrednosti ali manjvrednosti in mešetarila, polna zmot o pravem življenju in osvoboditvi. Zmeraj v drugačni preobleki. Višje kot bomo dvignili srce, ne da bi odstranili očistili iz njega to, pametnejša in bolj zapeljiva bo postajala. Človek pa rase navzgor, k sodbi, in to kar je v njemu, temu se ne da upreti, tega ni moč ustaviti. Ja resnica Božja tu ne dela kompromisov, kruta pa je resnica lažnega boga, imitacija, ki v tega zmotah nastane, kakor tudi način, na katerega se ohranja vzdržuje in vlada. Niti poštenemu človeškemu sinu, pa tudi ko se povsem preda Božjemu sinu, ki nastaja v tem, ni nič kaj lahko. Ja pot do tega moje breme je lahko in moj jarem je znosen ni nikoli prelahka. Da, svobodno in lahko ali svobodno in težko, ne prevarajo resničnega.