Re: Razvojno nevrološke motnje

USODNA VZGOJNA ZAZNAMOVANOST Z GRAJAMI Spremljanje odzivov odraslih ljudi pri katerih vemo kakšne vzgoje so bili deležni skoraj brez izjeme pokaže močno zaznamovanost z družinsko situacijo, ki ne pozna pohval in spodbud otroku, pa tudi med partnerji ne . Ta zaznamovanost se kaže v tem, da osebki sami v življenju niso sposobni dajati iskrenih pohval drugim, izraziti navdušenja nad dosežki drugih, spodbujati pri ljudeh njihove potenciale, interese. Niso se sposobni vživeti v hobije, navdušenje in prizadevanja drugih, niti svojim otrokom ne bodo izkazali pohvale ob njihovih dejavnostih, če to ni ravno dosežek ali aktivnost po vzorcu, predlogu, ali zanimanju takih staršev. Razume se, da je to oblika socialne invalidnosti, ki jo ljudje izven ožjega kroga praviloma ne bodo opazili. Ti socialni invalidi znajo trositi nepristne retorične laskave izjave, v katerih ni iskrenega podoživetja in navdušenja. Bodo pa socialno invalidno vzgojno zaznamovanost teh ljudi tembolj občutili partnerji in otroci. Pri tako dissocialno zaznamovanih osebah kritizerstva in omalovaževanja za druge ne zmanjka, pričakujejo in predvsem želijo pa si hvalo od drugih, kar so pogrešali pri starših v svoji mladosti. Na žalost ti ljudje svojo socialno invalidnost prenesejo na svoje otroke in tako gre iz roda v rod. Redkokateri uspejo to prekiniti in transcendirati. In moje izkušnje z ljudmi mi pravijo tudi, da ta pojav ni redek niti pri duhovnjakih, vključno tistih z 'višjimi čini'. V bistvu pri njih itak lahko opazimo mnogim, vključno meni nerazumljivo izključevalnost do drugih višjih in nižjih duhovnjakov, kar je svetlobna leta daleč od zavesti Enosti. Za zaključek bom samo predlagal vsem staršem, da naj bodo pozorni na prikazani vzgojni moment. Z nekaj čuječnosti to lahko storijo kljub svoji z grajami frustrirani mladosti in odprejo novo srečnejše poglavje družinske tradicije, pa tudi doprinesejo k manj socialno invalidni družbi. Veselite se torej z otrokom, ob tem kar ga veseli in ob njegovih dosežkih, spodbujajte in usmerjajte, ne grajajte brez potrebe. Ne obremenjujte otroka z pričakovanji po svojem 'muštru'. In tudi ne dajajte nepotrebnih in nepristnih pohval , naprimer debilno pohvalo 'priden'. Pač pa pokažite zanimanje za otrokove interese in dejavnost in eventuelno sodelujte v tem, če vas želi vključiti. Lahko se boste tudi sami veliko naučili pri takem pristopu do otroka. Mnogo več kot na tečajih ..... Otroci so lahko dobri učitelji. (Ampak nekaterim staršem bi bilo potrebno prej posodobiti bioprocesor. In ravno tisti niso živi pripravljeni to storiti, žal.)