Re: Razvojno nevrološke motnje

NADOMESTNI OKM RITUALI Oseba, ki je deklarativno opustila OKM prisile (rituali pogojeni s strahom) poroča o novonastalem problemu. Pove, da je po začetni nejeveri o resnični osvoboditvi občutila nekakšno čudno praznino. Zaradi domnevno perfekcionističnih nagibov je to praznino nadomestila z mentalnimi rituali, ki bi jih glede na povedano lahko smatrali za obliko sanjarjenja. Gre za pretežno nepotrebno razmišljanje o bodočih zanimivih, ali celo prijetnih zamislih, s katerimi oseba zapolni praznino. Sanjarjenje - mentalni rituali tako postanejo eden glavnih novih vzrokov za neučinkovito izrabo časa in slabo koncentracijo pri konkretnih nalogah in opravilih. Osebo zanima kako in kaj spremeniti. Dobi pojasnilo, da je zavestna mentalna praznina, ali odsotnost nepotrebnih misli (čuječnost) eno najboljših, a težko dosegljivih stanj. Seveda je lahko tudi sanjarjenje del kreativnega procesa, vendar mora biti to zavestna odločitev pod kontrolo, z časovno omejitvijo in usklajeno z višjimi trenutnimi prioritetami. Sanjarjenju se moramo zavestno odreči in z voljo usmeriti pozornost na izbrane trenutno prioritetne aktivnosti - naloge. Kontrolo misli, obvladanje misli ali celo zavestno praznino je možno razvijati skozi treninge (čuječnost). Morda pa nam včasih uspe tudi z priklicom dejstva o nekoristnosti sanjarjenja, ali mukotrpne zaskrbljenosti (misli skrbi) - vse to so odvečne in škodljive misli in brez škode se jim odrečemo, če le uspemo z voljo utišati misli vsiljivke. V nadaljevanju osebo seznanim še z varianto transformacije notranjega poraza v odrešitev na osnovi globokega sprejetja poraza in pa z varianto preklopa na ravnodušnost z psihološkim konceptom 'fuck it' proti mukotrpni zaskrbljenosti. In bivša okm oseba presenetljivo pove, da to oboje pozna. Skupaj opredeliva razliko med obsesivno prisilo zaradi strahu in med povečano pozornostjo zaradi slabih izkušenj. Ugotoviva, da slabe izkušnje lahko prispevajo normalno k vgradnji razširjene pozornosti v podobnih situacijah, ki pa ne sme biti predimenzionirana, ker lahko preide v okm (naprimer vožnja z avtom). Tako nekako prideva do zaključka da je bila pozornost na čuden občutek praznine sicer pravilna in upravičena, povezana tudi z lastnostmi perfekcionizma, čeprav že delno zmanjšanega. Pozornost na nevarnost ponovitve okm se tako izkaže za človeško normalno, še posebej v opisanih okoliščinah. In tako je legalizirano - racionalizirano tudi neproduktivno post okm obdobje. Oseba z okm, adhd, disleksijo, ki ima sicer mnoge težave, a je zainteresirano sodelovalna pri ukrepih za izboljšanje stanja se seveda bistveno razlikuje od oseb z motnjami psihotičnega značaja, ali celo takih z shizofrenijo. Slednje namreč ne priznavajo svojega stanja in so slabo sodelovalne pri terapijah. Ostane morda samo ena skupna poteza - napačna prepričanja. Dodajam linke do zapisov novih možnosti upravljanja z voljo, motivacijo, veščino in doseganjem ciljev po metodah dr. Grigorija Grabovoja. MOTIVACIJA_VOLJA_VEŠČINA_CILJ https://www.scribd.com/document/408275113/Motivacija-Volja-Ve%C5%A1%C4%8Dina-Cilj https://www.scribd.com/document/408275113/Motivacija-Volja-Ve%C5%A1%C4%8Dina-Cilj Psihološko normiranje https://www.scribd.com/document/322444805/Psiholo%C5%A1ko-normiranje-po-dr-Grabovoju https://www.scribd.com/document/322444805/Psiholo%C5%A1ko-normiranje-po-dr-Grabovoju METODE UPRAVLJANJA Z INFORMACIJAMI PO DR. GRIGORIJU GRABOVOJU https://www.scribd.com/document/385640057/Metode-upravljanja-z-informacijami-po-dr-Grigoriju-Grabovoju https://www.scribd.com/document/385640057/Metode-upravljanja-z-informacijami-po-dr-Grigoriju-Grabovoju