Ne samo zdravstveni, ampak širše družbeni problemDelavka v trafiki, ki je samozaposlena, je aprila letos preživela srčni napad, a ji je v poletni sezoni delodajalec naložil za tri ure podaljšani delovni čas, kar je pomenilo delo od 6. do 22. ure zvečer. To je 16 ur dela dnevno, za kar pa so ji povišali plačilo za 300 evrov. Glede na to, da je že prej delala za slabo plačo, je jasno, da si delavka tudi ob dodatnih 300 evrih ni mogla privoščiti dodatnega delavca in tako je morala vse delo opraviti sama. Zgovoren primer, s katerim se v tem času ukvarjajo na Sindikatu za prekarce.
Kot poudarja predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., se je potrebno zavedati, da bolniške odsotnosti nikoli niso le odraz zdravstvenega stanja določene delovne populacije, temveč je zdravstveni absentizem povezan z več dejavniki. Bolniške odsotnosti so širši družbeni problem, na katerega vpliva več dejavnikov iz delovnega, socialnega in osebnega okolja. Med temi Metoda Dodič Fikfak na primer navede pomen družbeno-ekonomskih razmerij, ki vplivajo na fizično in psihološko zdravstveno sliko aktivne populacije v posamezni državi, na mikro ravni pa kažejo, kako zdravo je določeno podjetje. Stres zaradi strahu …
V delovnih okoljih, kjer se ljudje dobro počutijo, kjer vladajo kakovostni medosebni odnosi, pogoji in organizacija dela, delavci pa čutijo pripadnost, ni le večja verjetnost, da bodo ljudje dobro delali, temveč je manj tudi bolniških odsotnosti, medtem ko je v negativnih in negotovih okoliščinah slika ravno obratna. »V času, ko so podjetja propadala, so vidno narasle tudi bolniške odsotnosti. Kar pa ne pomeni, da so ljudje v takšnih okoliščinah le poskušali nekako preživeti, temveč da jih je veliko zbolelo tudi zaradi skrbi.
Veliko je bilo psiho-somatskih bolezni,« pojasnjuje strokovnjakinja in dodaja, da se ljudje ne odzovejo z bolniško odsotnostjo le zaradi svoje bolezni, temveč tudi zaradi zunanjih dejavnikov, ki jih lahko silijo v bolezen. Pomemben pri tem je stres zaradi negotovih razmer pred napovedanimi odpuščanji ali stečajem podjetja. Ob tem sogovornica poda še en fenomen, povezan z družbeno-ekonomskim kontekstom, ki vpliva na zdravstveni absentizem. »Že naši predhodniki, ki so spremljali pojav bolniške odsotnosti in kar se potrjuje tudi v našem času, so ugotovili, da v obdobju večjih gospodarskih kriz bolniški stalež na ravni države močno pade. Takoj po krizi pa začne rasti, saj se ljudje osvobodijo pritiska,« pojasnjuje prof. dr. Dodič Fikfak. Čemur pa smo bili priča tudi ob zadnji recesiji.
… pred nezaposlenostjo»
Celoten odstotek bolniške odsotnosti se je v času gospodarske krize (v Sloveniji, op. a.) zmanjševal in v letu 2014 dosegel najnižjo vrednost - 3,8 odstotka. Po letu 2014 pa odstotek bolniške odsotnosti nekoliko narašča in 2017 je bil 4,2-odstoten,« podatke za zadnjih deset let posreduje prim. Tatjana Kofol Bric, dr. med, specialistka javnega zdravja z NIJZ. Vendar pa se odstotek bolniške odsotnosti, ki je trajala nad eno leto in bila zaključena v opazovanem letu, ni spreminjal po enakem vzorcu. Je pa v letu 2017 kar za 25 odstotkov višji kot v prejšnjih letih. Povečalo pa se je, prav tako po statistikah NIJZ, povprečno trajanje ene odsotnosti, daljše od enega leta.
Bolni na delo
Zmanjšanje bolniške odsotnosti v času recesije pa je, kot pojasnjuje Metoda Dodič Fikfak, povezano tudi s prezentizmom, kar pomeni, da ljudje na delo odhajajo bolni ali kljub temu, da imajo zdravstvene težave. »Ob zadnji gospodarski krizi pred desetimi leti smo na ravni cele Slovenije (v javnem sektorju z zamikom) opazovali padec bolniškega staleža predvsem na račun duševnih in vedenjskih motenj. Torej ljudje, ki so imeli tovrstne težave, si niso upali na bolniško,« stanje interpretira predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. V obdobju krize in neugodnih razmer na trgu dela je, kot opozarja prim. Kofol Bric, »mogoče, da so se nakopičile zdravstvene težave, ki se jih prej ni reševalo in se sedaj zdravijo in rehabilitirajo v večjem obsegu.« Prav tako na trg dela vstopajo tudi manj zdravi delavci, ki so bili v gospodarski krizi brez dela.
Več po 45. letu
Še eden od razlogov za naraščanje bolniške odsotnosti v zadnjih letih, ki ga navaja strokovnjakinja z NIJZ, je tudi staranje delovne populacije. Odstotek bolniške odsotnosti je namreč izrazito povečan po 45. letu in s starostjo raste. Porast deleža daljših bolniških odsotnosti, ki gredo v breme ZZZS, kot so problematiko zdravstvenega absentizma predstavili na februarski novinarski konferenci upravnega odbora ZZZS, pri tej javni instituciji povezujejo prav s starejšo delovno populacijo.
