Ko se spremeni prijatelj

Ko se spremeni oseba, ki nam je blizu, smo ponavadi postavljeni pred preizkušnjo. Recimo, da je oseba delovala po določenem vzorcu, ki smo se ga navadili, sedaj pa tega vzorca ni več. Recimo, da se je spremenil nekdo, ki nas je prizadel, sedaj pa nam tega ne počne več. Morda se bomo spremenili tudi sami, morda se ne bomo, morda pa bomo preprosto odšli.
Kam bomo usmerili svoje občutke prizadetosti, ranjenosti, jeze ali zamere, ki so vezani na preteklost s to osebo? Smo pripravljeni preteklost spustiti? Je to priložnost, da se spremenimo sami? V kakšno »ogledalo« se želimo zazreti? Nerazčiščene stvari iz preteklosti bremenijo odnose in bremenijo nas same. Ko se spremeni prijatelj, mi pa imamo težave s sprejemanjem njegove spremembe, takrat lahko jasneje vidimo, da je del nas vzdrževal, včasih celo spodbujal stare vzorce.
Včasih se oseba spremeni toliko, da svoje napake spregleda in se opraviči. Takrat je najbrž lažje odpustiti. Če do opravičila ali pogovora ni prišlo, smo v odpuščanju lastnih zamer prepuščeni sami sebi. V obeh primerih je rezultat isti. Kadar upoštevamo (ali pa tudi ne) katero od duhovnih praks, je naša pot navadno usmerjena k sočutju. Do sebe,drugih. S stališča Tečaja čudežev obstajata le dve obliki odnosov. Odnos v katerem odpuščamo ter odnos v katerem smo odpustili.
Ko se spremeni prijatelj, je to lahko priložnost za radost. Za olajšanje. Starega vzorca ni več. Odpre se prostor za nekaj novega. V spremembi lahko uživamo, jo proslavimo na svoj način.
Sama se včasih odločim ostati, včasih oditi. Včasih mi je lažje od blizu, včasih pa od daleč opazovati, kako je oseba iz preteklosti lahkotnejša, srečnejša, uspešnejša … spremenjena.
Alenka Grm
www.zvencenter.webs.com