Poplava besed

Besede preštevilne samovšečnosti so oblačilo, da prikrije nevednost, zmoto in praznino, kraji energije so podpora in vozilo. Služabnice mogočnega so jaza, ki se šopiri in posnemanje ponuja; so brezvoljni, neiskreni mu pripravna tarča. Za zdrav razum so v škodo kot poplava, zaviralci sprememb, rešitev in še upa, če besedičenje trpimo, da osvaja in zavaja.