Kako pospešiti ohranitev slovenskih semen

Pobude: slovenska semena
KAKO POSPEŠITI OHRANITEV SLOVENSKIH SEMEN S SPODBUJANJEM AKTIVNEGA DRŽAVLJANSTVA OB POMOČI STROKOVNJAKOV KIS IN MKGP   

Združenje Ekoci s partnerji in sodelujočimi NVO, Samooskrbni.net, Ognjič in Semenjalnico skupaj s naprednimi strokovnjaki in aktivisti ter somišljeniki vseslovenskega  gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanja slovenskih  semen OSKRBIMO SLOVENIJO - ŠTAFETA SEMEN  skrbno spremljamo ukrepe delovanja MKGP in vladnih inštitucij, ki delujejo na področju prehranske varnosti, ki je čedalje bolj pomembna v času spremenjenih podnebnih in geopolitičnih sprememb. V času pojavljanja novih načinov pridelave hrane je pomembno, da skupaj zaščitimo slovensko tradicijo in pridelovalce ter sonaravno pridelavo hrane ter slovenska semena. Brez semen ni hrane, ki bi zrastla v zemlji.

Nevladniki in zainteresirana javnost aktivno iščemo rešitve, kako povečati samooskrbo in ohraniti čim več slovenskih semen, ki so osnova za našo državno samooskrbo. Prav tako želimo poskrbeti, da bodo otroci jedli zdravo, sonaravno pridelano hrano, ki je zrastla iz semen, prilagojenih lokalnemu okolju.

Priča smo preobrazbi prehranskih sistemov, kjer postajajo pridelava hrane z bioinženiringom, novimi genovskimi tehnikami, patentiranjem semen, laboratorijsko pridelane hrane (encimske tovarne), hidroponiko in airponiko, naša nova realnost. Pri tem še ne vemo, kaj pomenijo vse te tehnike za zdravje ljudi, živali, biodiverziteto in trajnostno prihodnost. 

Ugotavljamo, da je v genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije več kot 5.000 različnih varietet genskega materiala, vendar se zaradi pomankanja resursov ne obnavlja v dovolj veliki meri, da bi ga lahko ohranili tudi za prihodnje rodove. Predvsem pa bi semena sproti posajena v zemljo sproti  pridobila naravno odpornost na podnebne spremembe in tako bi lahko obnavljali stara semena oz genski material že s semeni, ki so prilagojena  na podnebne spremembe.

Sedaj pa je veliko semen v genski banki staro desetletje in več. Sedaj veliko genskega materiala  čaka  v kozarcih v semenski banki, dokler jih ne izbere ustrezen žlahtnitelj za ustvarjanje nove sorte. Naš namen je, da, ob podpori strokovnjakov, ohranimo stare sorte, prilagojene sodobnemu času in trenutnim podnebnim izzivom.

Zato smo pripravili pobude, ter jih poslali v preučitev na Ministrstvo  za kmetijstvo, gozdarstvo  in prehrano ter slovensko gensko banko Kmetijski inštitut Slovenije.

Vir: www.zazdravje.net