Resnice o »aligatorjevi hruški« avokadu

Zveza potrošnikov Slovenije o avokadu

Resnice o »aligatorjevi hruški«
Vse večjo porabo avokada, nekoč znanega tudi kot »aligatorjeva hruška«, lahko pripišemo ne samo trendu bolj razširjenega uživanja sadja in zelenjave v zadnjih letih, ampak tudi vsestranski uporabi v kulinariki in ugodnemu prehranskemu profilu.

Leta 2022 so ga v svetu pridelali skoraj 9 milijonov ton, kar je približno trikrat več kot leta 2000. Z vplivom globalizacije se je trend uživanja tega tropskega sadeža razširil skoraj po vsem svetu, tudi med slovenske potrošnike. ALI STE VEDELI?

• Skoraj polovico vsega avokada pridelajo v Mehiki, ki velja za domovino avokada, sledijo Kolumbija, Dominikanska republika in Peru. V manjših količinah ga pridelujejo tudi na jugu Španije.
  
  
• Občutljiv je na pomanjkanje vode, zato ga morajo namakati, da bi se izognili prezgodnjemu odpadanju plodov, preden sadež doseže ustrezno velikost in kakovost.
  
  
• V nasadih plodove oberejo takoj, ko dosežejo ustrezno velikost. Avokado namreč ne zori na drevesu, temveč začne zoreti šele, ko pade na tla. Vsebuje nekoliko več kalija kot enaka količina banan.
  
  
• Poleti lahko na trgovskih policah v Sloveniji najdemo avokado iz Peruja, Južne Afrike in Kenije, pozimi pa iz Mehike, Čila, Izraela in Španije. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo ga v letu 2018 uvozili približno 1984 ton.

• Poznanih je več sto sort avokada, na trgovskih policah pri nas sta najbolj zastopani 'Hass' (levo) in 'Fuerte' (desno). Sorta 'Hass' je ob zrelosti temneje obarvana in ima bolj hrapavo kožo, medtem ko je sorta 'Fuerte' poznana po gladki in tanki zeleno obarvani koži.
  
  
• Je avokado zelenjava ali sadež? Preberite tukaj.

»ZELENI« AVOKADO
Pridelava avokada velja za intenzivno kmetijsko panogo, kjer se goji v monokulturi (gojenje ene same kulturne rastline) in je intenzivna predvsem z vidika porabe vode. Poseganje v vodne vire ustvarja dodaten pritisk na pogosto že ogrožene vodne vire, poleg tega je netrajnostno z vidika omejevanja razpoložljivost vode za prehrano ljudi in druge ekosisteme.

# Poleg okoljskega vidika je tu še eden. Delavci so namreč žrtve kriminalnih kartelov. Več o okoljskem vidiku in o tem preberite tukaj.

KAKO V TRGOVINI PREPOZNATI DOBER AVOKADO?

V trgovini so največkrat na voljo prezreli ali nedozoreli sadeži. Pri nakupu je priporočljivo upoštevati nekaj stvari.

1. Avokado mora biti na otip čvrst, a hkrati rahlo mehek. Pod prsti morate začutiti manjšo popustitev pritiska. Prijemajte ga zelo nežno in z rokavicami, nikomur ni všeč prebirati od predhodnih kupcev že »prestiskano« sadje.
   
   
2. Izbirajte plodove, ki ne kažejo posledic večjih poškodb. Velikost avokada ne pogojuje njegove kakovosti.
   
   
3. Na ustrezno zrelost ploda nakazuje svetlo zelena obarvanost površine pod pecljem, kar lahko doma preverite z odstranitvijo peclja.
   
   
4. Barva in videz kožice sta odvisna od sorte. Temneje obarvan avokado ni rezultat gnitja, temveč prej omenjene sorte 'Hass'. Prav tako zelena barva ne pomeni nujno nedozorelega sadeža.

# Kako shraniti avokado? Katere produkte izbrati? S katerimi oznakami? Preberite tukaj.

KAKO SE IZOGNITI SIVKASTO-RJAVI OBARVANOSTI MESA?
Če želite zmanjšati učinek encimskega porjavenja postreženega avokada, ga pokapajte z nekaj kapljicami limonovega ali limetinega soka. Če vam del avokada ostane, ga zavijte v folijo in shranite v neprodušno posodo ter v hladilnik. K manjšemu porjavenju naj bi prispevale tudi žveplove spojine v čebuli, zato avokado shranite v neprodušno posodo skupaj z nasekljano čebulo in postavite v hladilnik.

# V reviji ZPStest in na spletni strani ZPS vam ponujajo tudi dva recepta za doživetje avokada brez avokada. Dostop do članka stane 1 €. Preberite tukaj.

Vir: www.zps.si/