
Pošiljamo vam nabor dobrih in slabih praks na področju zelenega prehoda. Vabljeni, da se ga pri svojem delu poslužujete in s komunikacijo o praksah prispevate k spodbujanju boljše porabe finančnih sredstev za doseganje ciljev zelenega prehoda.
Umanotera je pripravila zbirko dobrih in slabih praks porabe evropskih sredstev v Sloveniji, ki s konkretnimi primeri prikazuje glavne izzive in zgodbe o uspehu pri podpiranju zelenega prehoda. To je še posebej pomembno v kontekstu prihajajočih evropskih volitev in vse večje polarizacije glede okoljske politike, ki je vse pogosteje predstavljena kot breme in ne kot razvojna priložnost. Zbirka je del širše baze primerov dobrih in slabih praks porabe evropskih sredstev za zeleni prehod iz držav Srednje in Vzhodne Evrope. V bazi je popisanih 30 primerov iz Slovenije.
Cilj Evropske unije je, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina in da do leta 2030 zmanjša izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi z vrednostmi iz leta 1990. Da pa se to uresniči, bo potrebno močno spremeniti javno financiranje.
Na ravni EU bo v tem desetletju ključno, kako se bo porabljal denar iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027 in iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Slednja sta namreč najpomembnejša obstoječa finančna mehanizma, ki ju imamo na ravni EU na voljo za krepitev podnebnih ukrepov.
Izjemno pomembno je, da se denar, ki je na voljo za zeleni prehod, dejansko porabi za ta namen. V prejšnjem večletnem finančnem okviru (2014-2020) je bilo namreč več kot 20 % sredstev načrtovanih za podnebne ukrepe, vendar je raziskava Evropskega računskega sodišča pokazala, da jih je bilo veliko manj dejansko porabljenih za učinkovite podnebne ukrepe.
Ne le to - v obdobju 2014-2020 je bila iz teh sredstev financirana celo infrastruktura za fosilna goriva. Zato je ključno, da se tokrat in v prihodnje zagotovi bolj transparentna, učinkovita in resnično zelena poraba evropskih sredstev.
- Zbirka Za boljšo porabo evropskih sredstev za zeleni prehod: Primeri in priporočila iz Slovenije je dostopna tukaj.
- Baza primerov praks iz držav Srednje in Vzhodne Evrope je dostopna tukaj.
- Poleg tega so bile v okviru projekta Care4Climate zbrane dodatne dobre prakse iz Slovenije, ki se osredotočajo na zmanjševanje emisij CO2. Zbirki po 10 primerov sta na voljo tukaj (2019) in tukaj (2023).
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je ustanova, strokovna organizacija, ki s spremljanjem novih trendov stremi k uveljavljanju trajnostnega razvoja v nacionalnih politikah ter k vzpostavljanju ravnotežja med človekom in okoljem.
Sorodne objave
EkologijaKmetijstvo se bo razvijalo, če bodo kmetje cenjeni in pošteno plačani
Zahtevni poklic kmeta je premalo cenjen. Zaradi rastočih stroškov in (pre)nizkih prodajnih cen kmetije vse težje zagotavljajo dolgoročno vzd…
EkologijaSvetovni sporazum o zaščiti oceanov uradno stopa v veljavo!
Ta sporazum ne bi mogel priti v bolj kritičnem času, saj so naši oceani na robu svojih moči. Končno imamo zdaj v rokah ščit, s katerim bomo…
EkologijaObčini Bled in Gorje ponovno potrdili certifikat Zero Waste Cities
Minevajo tri leta, odkar sta Občina Bled in Občina Gorje uspešno prestali prvo revizijo za pridobitev mednarodnega certifikata Zero Waste Ci…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!