Vijolic je na svetu čez 200 vrst, pri nas pa je najbolj pogosta dišeča vrsta Viola odorata. Ta je sicer najbolj znanstveno raziskana, vendar v zeliščarstvu velja, da so enako uporabne tudi druge vrste.
Vijolico nabiramo šele, ko zacveti, ker jo sicer lahko po zelenih listih tudi zamenjamo s kakšno strupeno rastlino. Po cvetovih jo lahko sicer zamenjamo tudi z divjo mačeho (Viola tricolor), vendar tudi ta spada k vijolicam in je užitna. Nabiramo tako cvetove kot tudi liste - slednji so bogati z vitaminoma A in C, cvetovi pa so še posebno atraktivni v kulinariki, vendar imajo tudi zdravilno vrednost.
Vijolico lahko sušimo ali namakamo v kisu ali olju. Še posebno uporaben je macerat vijolice, ki ga v obliki mazil uporabljamo pri raznih izpuščajih, pikih insektov, sončnih opeklinah …, kot olje pa tudi pri težavah z nespečnostjo. Iz vijolice pa lahko pripravimo tudi sirup, ki pomaga pri suhem kašlju.
Vir: www.zazdravje.net
Sorodne objave
Zanimiva spoznanjaV tem so sloni celo boljši od ljudi
Najboljši so azijski sloni, odlični naj bi bili tudi šimpanzi in čebele. Čebele razumejo abstraktni koncept nule, šimpanzi lahko ocenijo šte…
Zanimiva spoznanjaZakaj imajo zebre proge?
Znanstveniki iz Univerze v Kaliforniji so ugotavljali, zakaj imajo zebre proge, piše britanski Telegraph. Po številnih teorijah naj bi bile…
Zanimiva spoznanjaTranscendenca ali preseganje dogajanja sedanjega časa
Jutranji dan je siv, umirjen ter meglen. Obtičali smo v situaciji, ko ne moremo nikamor, težko načrtujemo stvari, smo v negotovem stanju, en…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!