Izstop iz ECT na zasedanju ministrov za energijo

V mreži Plan B za Slovenijo so evropski komisarki za energijo, Kadri Simson in državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo, Blažu Košoroku predali peticijo za izstop EU iz Pogodbe o energetski listini - ECT. Peticijo za izstop iz ECT je podprlo več kot miljon ljudi širom Evrope, zahtevo za izstop pa je podprlo tudi preko 400 organizacij civilne družbe.

Na srečanju z državnim sekretarjem so v mreži Plan B ponovno izrazili pobudo, da Slovenija kot predsedujoča Svetu EU na zasedanju ministrov za energijo odpre razpravo o izstopu EU iz ECT. Državni sekretar Košorok je dejal da bodo o pobudi za izstop seznanili prisotne ministre. Andrej Gnezda, Umanotera: »Pozorno bomo spremljali razvoj razprave glede izstopa Unije iz ECT. Pričakujemo, da bodo voditelji Unije do podnebnega vrha v Glasgowu dosegli politični dogovor o izstopu iz ECT. Le tako lahko Evropa pokaže, da misli resno glede spopadanja s podnebno krizo.«

Naklonjenost izstopu EU in njenih članic iz ECT so že izrazile Francija, Španija, Poljska in Grčija, po informacijah evropskih civilnodružbenih organizacij pa se k temu nagiba še več članic EU. Prav tako je Sodišče Evropske unije v primeru Moldavija vs. Komstroy podalo mnenje, da države članice v reševanju medsebojnih sporov ne smejo uporabljati določbe ECT glede reševanja sporov, saj bi s tem posegale v pravni red Unije. Zato je nujno, da evropski voditelji o tem opravijo razpravo in sprejmejo stališče, da je čas za izstop iz ECT.

ECT predstavlja oviro v spopadanju s podnebno krizo in prehodu na čisto energijo, saj vlade odvrača od sprejemanja potrebnih odločitev: kakršnikoli poskusi spreminjanja javnih politik ali javnih subvencij v energetskem sektorju lahko zaradi te pogodbe vodijo v milijonske ali celo milijardne tožbe, ki se poravnavajo z javnim denarjem. Sloveniji tako na podlagi ECT s 120 milijonsko tožbo grozi podjetje Ascent Resources, preprosto zato, ker je Slovenija za fracking v Petišovcih zahtevala, da se preveri, kako bi ta vplival na okolje.

V začetku tega leta je nemško premogovno podjetje RWE tožilo nizozemsko vlado zaradi sprejetja zakona o postopni odpravi premogovnih elektrarn do leta 2030, pri čemer zahtevana odškodnina znaša kar 1,4 milijarde evrov. Podobno se dogaja v drugih evropskih državah: Italija se je znašla na zatožni klopi zaradi prepovedi izdaje novega dovoljenja za iskanje in črpanje nafte na Jadranu prav tako je grožnje s tožbo prejela Madžarska, ker je znižala cene električne energije v boju proti energetski revščini.

Vlade ob soočanju s podnebno krizo ne morejo in ne smejo imeti zvezanih rok pri sprejemanju potrebnih ukrepov, ki bi vodili v hitro preoblikovanje našega gospodarstva, osvoboditev od okov fosilne industrije ter v pravočasno prilagajanje podnebnim spremembam. Z ECT tega ni mogoče storiti, zato je skrajni čas za izstop iz te pogodbe.

»Slovenija ima enkratno priložnost, da skupaj z ostalimi članicami naredi pomemben korak v spopadanju s podnebno krizo. Pričakujemo, da naši voditelji te priložnosti ne bodo izpustili« je zaključil Gnezda.

Več o ECT si preberite na povezavi.

Plan B za Slovenijo je mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, v kateri je združenih 38 organizacij. Trajnostni razvoj pojmujemo kot razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrozil dobrobit prihodnjih.