Slovenija in onesnaževanje s plastiko

Koliko umazanega morja bo še preteklo, preden bo Slovenija uveljavila ukrepe proti onesnaževanju s plastiko za enkratno uporabo?
S 3. julijem po vsej Evropski uniji začnejo veljati prepovedi izdelkov iz Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje.

To velja tudi za države, kot je Slovenija, kjer prenosa v naš pravni red še nismo izvedli. Avtomatsko bo veljala prepoved prodaje ("dajanje na trg") določenih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, praktično pa šele od odprodaje obstoječih zalog naprej. 3. julij je v resnici rok za prenos celotne direktive, a v Sloveniji smo čakali do konca. Dva tedna nazaj se je zaključila javna obravnava osnutka uredbe, sledilo je še medresorsko usklajevanje, če pa pomislimo na zamudo pri prenovi ZVO, lahko preteče še precej umazanega morja preden tudi mi uveljavimo ukrepe proti onesnaževanju z odpadki. Cilj direktive je namreč prepolovitev morskih odpadkov do leta 2030, kar bo samo ribištvu prihranilo več milijard škode, morju pa omogočilo da še naprej igra svojo vitalno vlogo - proizvede polovico vsega kisika na svetu in veže več CO2 kot gozdovi.

Slovenski predlog uredbe pričakovano tesno sledi direktivi, vseeno pa obeta nekaj nadgradenj: konkretne cilje za ločeno zbiranje odpadne ribiške opreme, konkreten cilj za zmanjšanje potrošnje lončkov, prepoved uporabe lončkov za enkratno uporabo v aparatih za pijače javnega sektorja ter zapoved organizatorjem javnih prireditev, da morajo uporabljati trajnejše (sic) ali neplastične vsebnike za hrano in pijačo. Ekologi brez meja so predlagali še nekaj dodatnih ukrepov, saj v predlogu ni vse tako rožnato.

Z direktivo smo si zadali cilja ločenega zbiranja plastenk, kako to doseči pa je prepuščeno državam: z uvedbo depozitnega sistema ali izboljšavami obstoječega zbiranja. Na širše široko razočaranje predlog vse upe polaga na drugo možnost, čeprav se vsi zavedamo, da cilja 90 % do 2029 ne bo mogoče doseči brez depozitnega sistema (še ti ga vsi ne dosegajo), a uredba ne naredi ničesar v to smer.

Po drugi strani nekatere države, kot so Estonija, Francija, Grčija, Irska in Švedska razumejo potencial direktive za omejevanje plastičnega onesnaževanja. Sprejele so dodatne ukrepe, kot so prepovedi izdelkov, ciljno spodbujanje ponovne uporabe in ponovnega polnjenja, in cilje za zmanjšanje potrošnje drugih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo.

Kakšna bo končna oblika uredbe, še ne vemo - morda celo postane svetel primer, trenutno na semaforju ambicioznosti ukrepov sveti oranžna luč. Cilji direktive in evropske strategije o plastiki so jasni, tako da bo v naslednjih letih takih predpisov še več. Da pa bodo dosegli svoj namen, da bodo naše vode in tla brez škodljivih plastičnih smeti, moramo v praksi njihov duh prevzeti prav vsi, k čemur nas motivira tudi pobuda julij brez plastike (Plastic Free July).

• Ocena ambicioznosti prenosa direktive po posameznih državah
• Katalog najboljših za praks za preprečevanje onesnaževanja s plastiko za enkratno uporabo in interaktivni zemljevid (vključene so tri slovenske prakse)