Znanstveniki odkrili najčistejši zrak na svetu

Znanstveniki verjamejo, da so na Južnem oceanu, ki obdaja Antarktiko, odkrili najčistejši zrak na svetu, brez delcev, ki jih povzroča človeška aktivnost. V prvi tovrstni študiji bioaerosolne sestave Južnega oceana so raziskovalci z univerze v Koloradu ugotovili atmosfersko območje, ki ga človeška aktivnost ni spremenila.

Ker se podnebje zaradi človeške dejavnosti hitro spreminja, se znanstveniki in raziskovalci trudijo najti kotiček Zemlje, na katerega človeška dejavnost še ni vplivala. Profesorica Sonia Kreidenweis in njena ekipa sumijo, da bi lahko bil zrak nad Južnim oceanom najmanj prizadet s strani ljudi in prahu s svetovnih celin, poroča CNN. Raziskovalci so ugotovili, da zrak obmejnega sloja, ki napaja spodnje oblake nad Južnim oceanom, ne vsebuje aerosolnih delcev, ki nastanejo pri človeški dejavnosti - vključno s sežiganjem fosilnih goriv, sajenju nekaterih poljščin, proizvodnji gnojil in odstranjevanju odpadnih voda - ali pa se prevažajo iz drugih držav po vsem svetu. 

Onesnaženje zraka povzročajo aerosoli, ki so trdni in tekoči delci in plini, ki se odložijo v zraku. Raziskovalci so se odločili z uporabo bakterij v zraku kot diagnostičnim orodjem za sklepanje o lastnostih spodnje atmosfere preučiti, kaj je v zraku in od kod prihaja. Znanstvenik in soavtor študije Thomas Hill je pojasnil, da so "aerosoli, ki nadzirajo lastnosti oblakov Južnega oceana, močno povezani z oceanskimi biološkimi procesi in da se zdi, da je Antarktika izolirana od razpršitve mikroorganizmov in odlaganja hranil iz južne celine," je dejal v izjavi. "Na splošno se zdi, da je Južni ocean eden redkih krajev na Zemlji, ki so ga antropogene dejavnosti minimalno prizadele," je dodal.

Znanstveniki so vzeli vzorec zraka na morski meji - delu ozračja, ki ima neposreden stik z oceanom - medtem pa so se na krovu raziskovalne jadrnice vozili proti jugu do antarktičnega ledenega roba iz Tasmanije v Avstraliji. Znanstveniki so nato preučili sestavo mikrobov v zraku, ki jih najdemo v atmosferi in jih veter velikokrat razprši več tisoč kilometrov.

Znanstvenik in prvi avtor Jun Uetake je z zaporedjem DNK, sledenjem vira in povratno potjo vetra ugotovil, da mikrobi izvirajo iz oceana. Raziskovalci so iz bakterijske sestave mikrobov ugotovili, da aerosoli iz oddaljenih kopenskih množic in človeških dejavnosti, kot so onesnaževanje ali emisije tal, ki jih povzroča sprememba rabe tal, ne potujejo proti jugu in v zrak. 

Znanstveniki trdijo, da se rezultati močno razlikujejo od vseh drugih raziskav oceanov tako na severni polobli kot subtropih, v katerih so ugotovili, da večina mikrobov prihaja z vzhodnih celin. V študiji, objavljeni v ponedeljek v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, so znanstveniki območje opisali kot "resnično neokrnjeno". 

Onesnaževanje zraka je svetovna javnozdravstvena kriza in po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zaradi tega vsako leto umre sedem milijonov ljudi. Študije so pokazale, da onesnaževanje zraka povečuje tveganje za srčne bolezni, možgansko kap in pljučnega raka.

Več kot 80 odstotkov ljudi, ki živijo v urbanih okoljih, kjer spremljajo onesnaženje zraka, je izpostavljenih ravni kakovosti zraka, ki presega mejne smernice Svetovne zdravstvene organizacije, države z nizkim in srednjim dohodkom pa trpijo zaradi največje izpostavljenosti. Vendar pa, kot kažejo študije, onesnaževanje zraka lahko prestopi geografske meje in prizadene ljudi, oddaljene stotine kilometrov od mesta, kjer je onesnaženje nastalo.

Vir: 24ur.com