Mit o civiliziranem človeku 3.del

Ali obstaja izhod?
Civilizirani človek si danes domišlja, da je pametnejši od narave in jo lahko izkorišča ter obrača sebi v korist. Zaradi te zablode utegne našo civilizacijo zlahka doleti tako žalosten konec kot so ga doživele druge civilizacije v preteklosti. Morda je ta oddaljen le kako generacijo ali še manj. Tej usodi se lahko izognemo, a kako?

S sedanjimi ideali civilizacija ne more preživeti, kajti ti vodijo v vse hujšo stisko in razkroj človeka in planeta, na katerem bivamo. Obrniti se je treba k takšnim idealom, ki krepijo človekovo vez z naravo, ustvarjajo harmonijo z njo in človeku vračajo tisto, kar je zapravil. To je že v 18. stoletju razglašal Rousseau: treba se je vrniti nazaj k naravi. Povedal je tisto, kar danes še bolj drži: človek se je rodil svoboden, a si nadeva nove in nove verige. Da bo lahko svobodno zadihal, bo moral okove streti, to pa lahko stori le z novim znanjem in drugačno zavestjo. K naravi in stvarstvu in seveda tudi k človeku se moramo obrniti z ustvarjalno pozornostjo, radovednostjo in pozitivno naravnanostjo in se lotiti problemov, ki so se nakopičili. Odločiti se moramo, da se bomo z drugačno naravnanostjo lotili zablod in težav, ki z vsakim dnem postajajo teže obvladljive. Spoznati moramo čudovite mehanizme, lepoto in dovršenost planeta, ki nam ga je dal v oskrbo Stvarnik, in našli bomo tisti smisel, ki ga drugje iščemo zaman. Tedaj bomo tudi napake, kakršne smo storili v preteklosti, lahko popravili in zaživeli življenje, ki je vredno Človeka. Če tega ne bomo storili zaradi nas samih, nas k temu zavezuje odgovornost do naših otrok in zanamcev.

Zakaj bi se glas o tem z zgledom vred ne razširil iz dežele pod Alpami, ki jo je Stvarnik z naravnimi lepotami še posebej obdaroval? S tem nas je namreč nagradil in nam obenem naložil odgovornost za to, da poskrbimo za njeno ohranitev. Imamo čudovito priložnost, da dokažemo, da lahko majhni postanemo veliki. A pred tem moramo premagati majhnost v naših glavah. Dokazali smo svetu, da znamo strniti vrste, ko gre za naš obstoj. Strnimo jih še zdaj in pokažimo, da je ta obstoj vreden truda, saj imamo glavo in srce na pravem mestu!

Konec

Zoran Železnikar

Vir: www.prisluhni.si