Gibalne sposobnosti deklet so boljše kot v preteklosti, fantov pa slabše

Pozitivni učinki programa Zdrav življenjski slog
Po ugotovitvah ljubljanske fakultete za šport so gibalne sposobnosti fantov v povprečju za 1,7 odstotka skromnejše, deklet pa za 4,1 odstotka boljše kot leta 1990.

Raziskovalec s fakultete za šport Gregor Starc je pojasnil, da je največji upad gibalnih sposobnosti viden pri fantih v starosti od desetega do 12. leta in od 16. do 18. leta. Pri dekletih je največji napredek zaznan v starostnem obdobju od desetega do 15. leta. Najmanj gibalno sposobni šolarji so v Zasavju in Pomurju, a tudi tam opažajo pozitivne trende. Po besedah Starca ni mogoče gledati le povprečja, saj je skrb vzbujajoča vse večja razpršenost gibalnih sposobnosti. Tako delež zelo slabo gibalno sposobnih, med katerimi še posebej izstopajo morbidno debeli otroci in mladostniki, v Sloveniji ne upada. V zadnjih letih se je ustalil pri 1,2 odstotka populacije med šestim in 19. letom starosti.

To so zdravstveno najbolj ogroženi otroci, ki ne bodo imeli kakovostnega življenja in bodo zaradi slabega zdravja tudi delovno slabo učinkoviti, zato je treba zanje čim prej pripraviti ustrezne rešitve, je opozoril ustanovitelj športnovzgojnega kartona Janko Strel. Rešitev vidi v še boljšem povezovanju zdravstvenega varstva in šolskega sistema.

Negativni trendi na področju gibalnih sposobnosti, ki so zaznamovali obdobje od sredine 90. let prejšnjega stoletja do leta 2011, so po besedah Strela posledica spremenjenih življenjskih slogov otrok in mladostnikov, v katere je najbolj posegla sodobna informacijska tehnologija. Pozitivni trendi od leta 2011 naprej pa sovpadajo s sistemskimi ukrepi v šolah.

Pozitivni učinki vsakodnevne vadbe
S pozitivnimi učinki se lahko pohvali program Zdrav življenjski slog, ki osnovnošolcem omogoča vsakodnevno enourno visokostrokovno vodeno vadbo. Ker pa se program izteka, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na izbranih šolah preverja prenovljen koncept razširjenega osnovnošolskega programa, ki bi vpeljal dozdajšnje dobre prakse zagotavljanja gibalne dejavnosti za šolarje po modelu Zdravega življenjskega sloga v redni program šole.

Slovenija je sicer ena redkih držav na svetu, ki od leta 2011 uspešno zmanjšuje delež telesno manj zmogljivih osnovnošolcev. Po predhodnem petletnem poskusnem obdobju so leta 1987 vse šole začele izvajati nacionalno spremljavo telesnega in gibalnega razvoja šolarjev, ki se je takrat imenovala telesnovzgojni karton, zdaj pa je znana pod imenom SLOfit.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je poudarila pomen podatkov SLOfit za odločitve ministrstva. Podatki so bili sprva namenjeni le učiteljem, v zadnjih 20 letih pa so postali tudi kazalnik javnozdravstvenih težav in del povezovalnih politik na področju šolstva, športa in zdravstva.

V program vključenih skoraj 29.000 šolarjev
V program Zdrav življenjski slog je po besedah direktorja zavoda za šport Planica Jelka Grosa trenutno vključenih 28.770 šolarjev iz 169 šol. Kot je poudaril, so projekcije, ki jih je pripravila raziskovalna skupina SLOfit, pokazale, da bi imeli za 1,8 odstotka večji delež gibalno neučinkovitih šolarjev, če ne bi bilo tega programa.

Najšibkejša je druga triletka
Po ugotovitvah raziskovalcev bi bilo treba vpeljati sistemske spremembe v drugo triletje, saj se to obdobje z vidika kakovostne izvedbe športnih vsebin kaže kot najšibkejši del šolskega sistema v osnovni šoli. Predlagajo delitev na vadbene skupine po 15 učencev, dosledno poučevanja športa od učiteljev športne vzgoje v vseh razredih, vključno z izbirnim predmetom.

Na seznamu predlogov pa je tudi povečan obseg športa na pet ur tedensko, dodatno izobraževanje učiteljev in dosledno izvajanje učnih načrtov z zahtevami po razvoju telesnega fitnesa. Še posebno pozornost pa bo treba nameniti srednješolski populaciji. Strokovnjaki zagovarjajo povečanje števila ur športne vzgoje na tri ure v vseh srednješolskih programih.

Vir: rtvslo.si