
Pomanjkanje vodnih virov otežuje življenja prebivalcev azijskega visokogorja
Ledeniška jezera v Himalaji se zaradi podnebnih sprememb spreminjajo v poplavno grožnjo, ki se jo v indijski zvezni državi Sikim lotevajo na inovativen način in hkrati rešujejo še za težave z namakanjem v sušnih mesecih.
Med Nepal, Kitajsko in Butan stisnjena druga najmanjša indijska zvezna država se spopada z nevarnim kopičenjem vode, ki jo za seboj pušča umikajoči in taleči se ledenik v visokogorskem jezeru Južni Lonak. Pred štirimi leti so znanstveniki z Nacionalnega centra za daljinsko zaznavanje (NRSC) s sedežem v Hiderabadu prvič opozorili na alarmantne podatke o nevarnosti na 5400 metrih nadmorske višine ležečega jezera, čigar površina se je od leta 1977 do leta 2008 povečala kar za petkrat, s 17 na 100 hektarjev.
Južni Lonak je na območju Himalaje in Hindukuša eno izmed 203 ledeniških jezer od skupno več kot 8.700, ki so v poročilu Mednarodnega centra za integriran razvoj gorovij (ICIMOD) iz leta 2010 ocenjena kot potencialno nevarna.
Zaradi podnebnih sprememb se razmere ne izboljšujejo in gruščnata čelna morena bi lahko v vsakem trenutku popustila, pri tem pa bi se v dolino v hipu sprostile ogromne količine vode iz jezera, ki bi se lahko na ta način tudi popolnoma izpraznilo. NRSC predvideva 42-odstotno možnost, da se jezero razlije in sproži uničujoč poplavni val v nižje ležečih in poseljenih predelih. Nevarnost označujejo za "zelo veliko".
Če so pri NRSC-ju izračunali, da jezero vsebuje 20 milijard litrov vode, pa so sodelavci vladnega Centra za razvoj napredne informatike leta 2014 predvideli, da bi bilo lahko v jezeru celo do 53 milijard litrov vode.
Da bi omilile nevarnost, so se oblasti v Sikimu odločile poskusiti s sistemom odvodnjavanja, ki ga na drugem koncu Indije, v gorski pustinji Ladak, zadnja tri leta preizkuša okoljski inovator Sonam Vangčuk. Strokovnjaki in predstavniki oblasti računajo, da jim bo s prečrpavanjem vode, ki so ga začeli septembra 2016, do konca zime uspelo višino gladine jezera z zdajšnjih 20 metrov znižati za dva metra.
Vir: rtvslo.si
Ledeniška jezera v Himalaji se zaradi podnebnih sprememb spreminjajo v poplavno grožnjo, ki se jo v indijski zvezni državi Sikim lotevajo na inovativen način in hkrati rešujejo še za težave z namakanjem v sušnih mesecih.Med Nepal, Kitajsko in Butan stisnjena druga najmanjša indijska zvezna država se spopada z nevarnim kopičenjem vode, ki jo za seboj pušča umikajoči in taleči se ledenik v visokogorskem jezeru Južni Lonak. Pred štirimi leti so znanstveniki z Nacionalnega centra za daljinsko zaznavanje (NRSC) s sedežem v Hiderabadu prvič opozorili na alarmantne podatke o nevarnosti na 5400 metrih nadmorske višine ležečega jezera, čigar površina se je od leta 1977 do leta 2008 povečala kar za petkrat, s 17 na 100 hektarjev.
Južni Lonak je na območju Himalaje in Hindukuša eno izmed 203 ledeniških jezer od skupno več kot 8.700, ki so v poročilu Mednarodnega centra za integriran razvoj gorovij (ICIMOD) iz leta 2010 ocenjena kot potencialno nevarna.
Zaradi podnebnih sprememb se razmere ne izboljšujejo in gruščnata čelna morena bi lahko v vsakem trenutku popustila, pri tem pa bi se v dolino v hipu sprostile ogromne količine vode iz jezera, ki bi se lahko na ta način tudi popolnoma izpraznilo. NRSC predvideva 42-odstotno možnost, da se jezero razlije in sproži uničujoč poplavni val v nižje ležečih in poseljenih predelih. Nevarnost označujejo za "zelo veliko".
Če so pri NRSC-ju izračunali, da jezero vsebuje 20 milijard litrov vode, pa so sodelavci vladnega Centra za razvoj napredne informatike leta 2014 predvideli, da bi bilo lahko v jezeru celo do 53 milijard litrov vode.
Da bi omilile nevarnost, so se oblasti v Sikimu odločile poskusiti s sistemom odvodnjavanja, ki ga na drugem koncu Indije, v gorski pustinji Ladak, zadnja tri leta preizkuša okoljski inovator Sonam Vangčuk. Strokovnjaki in predstavniki oblasti računajo, da jim bo s prečrpavanjem vode, ki so ga začeli septembra 2016, do konca zime uspelo višino gladine jezera z zdajšnjih 20 metrov znižati za dva metra.
Vir: rtvslo.si
Kategorije
Sorodne objave
EkologijaKmetijstvo se bo razvijalo, če bodo kmetje cenjeni in pošteno plačani
Zahtevni poklic kmeta je premalo cenjen. Zaradi rastočih stroškov in (pre)nizkih prodajnih cen kmetije vse težje zagotavljajo dolgoročno vzd…
EkologijaSvetovni sporazum o zaščiti oceanov uradno stopa v veljavo!
Ta sporazum ne bi mogel priti v bolj kritičnem času, saj so naši oceani na robu svojih moči. Končno imamo zdaj v rokah ščit, s katerim bomo…
EkologijaObčini Bled in Gorje ponovno potrdili certifikat Zero Waste Cities
Minevajo tri leta, odkar sta Občina Bled in Občina Gorje uspešno prestali prvo revizijo za pridobitev mednarodnega certifikata Zero Waste Ci…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!