Dih življenja - duša 3.del

Svobodna volja
Razvoj kozmične zavesti - božanska igra - je skozi eone postajal vse bolj zapleten. Stvarnik se je domislil, da bi poleg harmonične stvarnosti izkusil tudi neharmonično. Kako to uresničiti? Osebne duše je oplemenitil z genialno domislico - svobodno voljo - da bi skozi vsako od njih lahko raziskoval vesolje na izviren, svoboden način, kar vključuje tudi nasprotovanje njegovi temeljni usmeritvi.

Koncept svobodne volje je zahteval samopozabo – zatemnitev spomina o povezanosti s Stvarnikom - in še vrsto »tehničnih rešitev«, ki so se skozi eone izpopolnjevale in dograjevale. Med najpomembnej­šimi sta ego in karma. Slišati je čudno, a odločati se svobodno je mnogo bolj zanimivo, če obstaja določena stopnja nevednosti. Človek se ne bi podajal v neprijetna izkustva, če bi poznal njihov izid, in negativni spekter izkustev bi ostal neraziskan. Zato je bila ustvarjena zavestna struktura, nekakšna kopija Stvarnikove inteligence na visoki ravni, a brez zavedanja, da je kot Stvarnikovo delo neločljivi del Enosti. Ta struktura ni nastala ob začetku stvarjenja pač pa mnogo kasneje, zato jo lahko obravnavamo kot umetno energijsko tvorbo. Imenujemo jo lažni jaz ali ego.

Lahko bi jo primerjali s kompleksnim mentalnim programom z množico podprogramov, ki preusmerjajo energijo duše k nepravim ciljem. Duše, ki so se prostovoljno odločile sodelovati v eksperimentu izkušanja svobodne volje, so z egom pridobile vir (pomanjkljivega) znanja, »svobodnega odločanja« in navdiha za ubiranje »nezakonitih« poti v svetu zemeljske stvarnosti.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si/