Najbolj naravna oblika hujšanja doslej

Vas zanima, kaj je glavni razlog za kopičenje kilogramov? Tisti, ki je kriv za to, da nikakor ne morete shujšati? Ne glede na to, kaj boste našteli, bo vedno v ozadju enak odgovor - stresni hormon kortizol.

In to počne na več načinov.

Stresni hormon kortizol se v telesu sproži vedno, ko smo pod dlje trajajočim stresom. Kot vsi hormoni tudi on prenaša pomembna sporočila po telesu - naloga kortizola je pripraviti telo, da se spopade s stresom. In kaj naredi? Med drugim poskrbi za to, da imamo dosti energije (sladkorja) za akcijo (tako imenovan odziv beg ali boj). Če pa te energije ne porabimo, se pospešeno nalaga v obliki maščobnih obročkov. Saj veste, za slabe čase. Vsi smo pod stresom - takšnim ali drugačnim
Če mislite, da niste pod stresom, razmislite še enkrat: stres ni samo povezan s preobremenjenostjo v službi, ampak tudi z medosebnimi konflikti, vsakodnevno gnečo na cesti, boleznimi, slabimi prehranjevalnimi navadami, pomanjkanjem pomembnih hranil, pretirano športno aktivnostjo … In počitniško obdobje je za naše telo v večini primerov en sam velik stres: od preveč obložene mize do alkohola v potokih in verižnega kajenja.

Torej, če se med prazniki ne želite zrediti ali bi celo radi shujšali, je najbolje, da telesu priskočite na pomoč, in sicer tako da uravnovesite kortizol + poskrbite za zdravje svojih jeter, ki so naš glavni razstrupljevalni organ.

Kortizol in hujšanje - kako deluje?

1. Hrani ni težko reči »ne«, če imate kortizol pod nadzorom
Kortizol, kot rečeno, pobere glukozo (sladkor) iz celic in jo pošlje v krvni obtok, da bi se telo odzvalo na nevarno situacijo (tako telo razume vsako obliko stresa). Prvo slabost smo že omenili: če te energije ne porabimo, se hitro pospravi v obliki maščobnih zalog, še posebno tistih okrog trebuha. Druga slabost pa je, da celice, iz katerih je kortizol »pobral« glukozo, možganom sporočajo, da so »laaačne«, da potrebujejo energijo.To mi dojamemo kot nujen klic po hrani, ki ponuja takojšnje zadoščenje, saj je visoko kalorična in nasitna: torej, popade nas volčja lakota. In ko vidimo vse tiste dobrote na obloženi praznični mizi, nas nič več ne more ustaviti.

Razen: Če boste imeli uravnovešen kortizol, boste brez težav vedeli, kdaj je dovolj.

2. Manj kortizola = manj trebušne debelosti = manj kortizola
To pa je zanimiv začaran krog, saj kortizol sproža kopičenje odvečne energije v obliki maščobe predvsem v trebušnem predelu, ker ima tam (v visceralnem maščevju) največ receptorjev (posebnih sprejemnih centrov). Trebušna maščoba pa sproža nastajanje še več kortizola in še več skušnjav. Skratka, najbolje je že v štartu prekiniti ta začaran krog, tako da – uganili ste, uravnovesimo kortizol.

3. Manj kortizola = boljša prebava
Osnovni del stresnega odziva je tudi upočasnitev vseh telesnih funkcij, ki niso nujne za preživetje – med drugim prebave. In tudi zato je jasno, da so vsi poskusi hujšanja obsojeni na propad. Vse, kar boste pojedli, vas bo napihovalo in napenjalo, hranilne snovi (vitamini, minerali) pa se ne bodo mogle absorbirati. Razlog več v prid uravnovešanja ravni kortizola v krvi.

Jetra in hujšanje – kako deluje?
Jetra imajo številne funkcije v telesu: med najpomembnejšimi sta stalna presnova maščob in strupenih snovi (tudi nezdravih maščob, sladkarij, alkohola, nikotina …). Če so jetra »čista«, sproti predelajo maščobe in jih ne shranjujejo v obliki odvečnih maščobnih zalog. »Zapacana« jetra so prezaposlena s čiščenjem in izločanjem toksinov, zato ne uspejo opravljati drugih funkcij – tudi sprotnega izločanja odvečnih hormonov, kot sta estrogen in kortizol. In oba imata pomemben vpliv na pridobivanje teže.

Vir: www.sensilab.si