-Resnična zgodba-

Ko sem bil še otrok, mi je stari oče, ki je bil po naravi dober dejal: - Dober in pošten človek ne pride daleč- To je privabilo kar solze na moj obraz in sem mu dejal s solznimi očmi: to pa ni pravično. Ni mi povedal rešitve tega, vendar to mi dolgo ni dalo miru, želel sem si to razrešiti, in po dolgem času našel rešitev. Od nekdaj obstaja -pregovor dober človek ne pride daleč-. Ne hodi po poti laži, ustvarjanja nepravičnega imetja kopičenja prevare, res ne, kajti že na začetku vidi, da to pelje v pogubo. -Torej v tem ne pride daleč-. V resnici, dobroti, pa se ne reče samo, da pride daleč, temveč pride v tem tako do konca, da to popolnoma izpolni. Naj bi bilo tako za vse, zate, zame, za vse, ki se v tej smeri iskreno trudijo in tudi za tiste, ki se še bodo. Prijateljski pozdrav!