Metuljček, ki odloča o vaši teži

Nepojasnjeno pridobivanje teže, izjemna utrujenost, občutljivost na mraz, mrzle okončine, suha koža in lasje, obilne menstruacije, ginekološke težave, zaprtje … to so lahko znaki, da vaša ščitnica ne deluje najbolje. V večini primerov gre za premalo dejavno ščitnico, ki ne proizvaja dovolj ščitničnih hormonov.

Ščitnični hormoni so ključni pri presnovnih procesih vseh celic v telesu, torej pri proizvodnji celične energije. Če jih ščitnica ne proizvaja v zadostnih količinah, se vse telesne funkcije upočasnijo, tudi presnova maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin - zato začnemo med drugim pridobivati kilograme. Kar 13 % ljudi ima težave s ščitnico
Marsikoga preseneča, da ima tako majhna žleza metuljaste oblike, ki se nahaja na vratu tik pod Adamovim jabolkom, tako velik vpliv. Po oceni zdravnikov ima pri nas težave s ščitnico vsaj 150.000 ljudi, zdravi pa se jih le majhen del. To je v veliki meri povezano tudi s tem, da je težave težko prepoznati in jih pripisati prav ščitnici. To lahko potrdijo le specialistični pregled in preiskave.

Kdo ima povečano tveganje za težave s ščitnico?

Me pomembnimi dejavniki, ki povečajo tveganje za težave s ščitnico, so:

• Družinska zgodovina. Če so vaši starši ali bratje in sestre imeli premalo ali preveč delujočo ščitnico, imate tudi vi povečano tveganje za tovrstne težave.
• Ženski spol. Ženske imajo kar 5x večje tveganje za težave s ščitnico kot moški.
• Starost. Pogostost hipotiroze se poveča po 60. letu.
• Zdravstvena zgodovina. Pri ljudeh z nekaterimi boleznimi ali težavami je tudi povečano tveganje za nepravilno delujočo ščitnico. Med temi boleznimi so sladkorna bolezen tipa 1, revmatoidni artritis, prezgodnji sivi lasje ter zdravljenje z obsevanjem glave in vratu.

Kaj lahko storite sami?
Če opažate zgoraj naštete simptome pomanjkljivega delovanja ščitnice (hipotiroze), lahko najprej poskušate izboljšati prehranjevalne navade in izločiti čim več škodljivih kemikalij iz vašega doma. Dosti boste naredili že, če boste prešli na ekološko kozmetiko in čistila.

dovolj joda, ki ga dobimo z uravnoteženo in polnovredno prehrano. Tudi pri prehrani bo najboljše, da poskušate preiti na čim bolj naravno pridelana in predelana živila. Še posebno priporočljivo je uživanje morskih rib vsaj enkrat na teden, alg, visoko kakovostnih hladno stiskanih olj, oreškov, polnovrednih žitaric, stročnic, začimb, ekološko pridelanih mlečnih izdelkov ter svežega sadja in zelenjave. 

Bodite le pozorni pri količini zaužitih kapusnic oziroma križnic (vse sorte zelja, cvetača, ohrovt, repa, redkvice, koleraba, rukola in gorjušica), saj lahko zmanjšajo sposobnost absorpcije ioda, ki je ključen za normalno ščitnično delovanje. Te zelenjave pojejte največ 150 gramov na dan. Za kuho pa se priporoča neprečiščena morska sol.

Vir: www.sensilab.si