Evropska komisija: O sporazumu CETA tudi domači parlamenti

NA POTEZI STA VLADA IN DRŽAVNI ZBOR
Odločitev Evropske komisije, da bodo sporazum o prosti trgovini s Kanado (CETA) ratificirali tudi nacionalni parlamenti, predstavlja pomemben preobrat. Sedaj sta na potezi Vlada in Državni zbor.

A odločitev, ali bo Slovenija podprla v javnosti nepriljubljeni in nedemokratični sporazum, bosta morala Vlada in Državni zbor sprejeti v kratkem. Evropska komisija pričakuje, da bo Svet EU že konec septembra razpravljal o sporazumu CETA in ga uradno potrdil v oktobru. Vladi in Državnemu zboru tako po počitnicah ostaja na voljo le dva tedna, da preuči več kot 1500 strani sporazuma in o njem opravi temeljito razpravo ter sprejme tehtno odločitev. Smiselnost današnje odločitve Evropske komisije je vprašljiva tudi zaradi predvidene začasne rabe sporazuma, saj bi naš parlament glasoval o ratifikaciji sporazuma, katerega določbe bi že bile veljavne in zavezujoče za Slovenijo. Vendar odločitev Vlade in Državnega zbora morda ne bo tako zahtevna meni Andrej Gnezda iz Umanotere: »Sporazum CETA vsebuje sistem reševanja sporov (ICS), ki več kot 40.000 ameriškim korporacijam podeljuje pravico, da našo Vlado zaradi njenih odločitev tožijo na posebnih arbitražnih razsodiščih. Vključitev tega sistema v sporazum CETA je v nasprotju s sklepi in stališči, ki sta jih v preteklosti sprejela Vlada in pristojni odbori v Državnem zboru. Zato pričakujemo, da bosta tako Vlada kot Državni zbor konsistentna v svojih stališčih in sporazum CETA zavrnila.«  

CETA vsebuje tudi določbe glede zakonodaje na področju gensko spremenjenih organizmov, ki bi lahko vodile v uvoz hrane iz gensko spremenjenih organizmov  na naše trge in vključitev katerih so že pozdravila kanadska interesna združenja. Tudi javne storitve navkljub pozivom civilne družbe in stroke ostajajo vključene v sporazum, za koncesije za črpanje vodnih virov ali dobavo vode gospodinjstvom pa bodo veljale določbe o varovanju naložb in bodo tako lahko postale predmet tožb v okviru sistema ICS. Gospodarske rasti zaradi sporazuma CETA v Sloveniji ne gre pričakovati, saj študija, ki jo je po naročilu vlade izdelal Jože P. Damijan ugotavlja, da bi slovenski BDP zaradi sporazuma CETA čez deset let narastel za 0.011%  in da med slovenskimi uvozniki v Kanado ni pretiranega zanimanja za sklenitev sporazuma CETA.

»Gospodarskih razlogov za sklenitev sporazuma ni, za zavrnitev sporazuma CETA pa obstaja veliko utemeljenih in dobrih razlogov. Pričakujemo, da bo v slovenski politiki prevladala moč argumenta in ne argument moči in da bodo naši politični predstavniki sprejeli odločitev, ki bo v interesu slovenske javnosti.«  dodaja Gnezda.