Dovolili smo si, da vsem bitjem, ki motijo naše izračune, pravimo škodljivci. Toda če smo pošteni, na tem planetu ni večjega škodljivca, kot je človek.
Če pričakujete, da boste od desetih glav solate, ki ste jih posadili, pojedli vseh deset, boste res težko sodelovali z naravo, ki vas obdaja. Drevo je povsem zadovoljno, če poseje tisoč semen, iz njih pa vznikne eno samo novo drevo. Tudi živali računajo z izgubami. Prav zato lažje prenesejo marsikatero hudodelstvo, ki jim ga storimo. Samo človek je prepričan, da je njegovo vse, česar se dotakne. Niste edini, ki obdeluje vaš vrt. Da vaša zelenjava sploh zraste, so morali pri tem sodelovati številni mikroorganizmi, ptice, žuželke … Celo tisti, ki jih ne maramo, imajo svoje mesto v okviru širšega načrta. Če ste se pripravljeni bolj pošteno pogajati, se zavedajte, da si tudi voluhar, ki prezračuje zemljo in raznaša sadilni material, zasluži nekaj malega za pod zob.
