Konferenca v Bursi in Let's do it World 2018

Naivno sem pričakoval, da bom lahko v miru odturistil par dni Turčije pred letno konferenco gibanja Let's do it. Že med pakiranjem pa je postalo jasno, da Vennov diagram želja in resničnosti izgleda takole: ŽELJE -REALNOST

Na hitro sem moral zaključiti pripravo novega projekta in bolj razdelati osnutek pripomb na glomazni program ravnanja z odpadki. Sledilo je poluspešno iskanje brezplačnega wifi signala po letališčih (s skorajšnjo zamudo leta) in skrajšana prva noč v hladnem hotelu. Vseeno, kratek dopust je imel vse kar bi si želel — od dobre družbe, čudnih pripetljajev, sneženja sredi Istanbula do raziskovanja zanimive zgodovine, lokacij in jezika. Center mesta je pričakovano relativno čist, a ni bilo treba stopiti prav daleč, da so težave s smetenjem postale očitne. Navkljub terorističnemu napadu dober teden prej, pa ni bilo občutiti nobenega strahu, niti ni opaziti, da je v državi najbrž že za celo Slovenijo beguncev.

Konferenca
Mrežna konferenca je potekala na robu Burse, večjem mestu na nasprotni strani Marmornega morja. Od praktično zaprte mlake med Egejskim in Črnim morjem ni nihče pričakoval težav ... zato smo jih imeli. Zaradi prevelike razburkanosti, so trajekti zadnji hip odpovedali in prisiljeni smo bili odpluti drugam, nato pa se znajti po svoje do konferečnega hotela. Na srečo je bil med nami vodja Azerbajdžanske ekipe, ki tekoče govori turško, avtobusnih prevozov pa tudi ni manjkalo.

Še isto noč je potekalo prvih par manjših sestankov, z naslednjim dnem pa se je začela konferenca. Prišlo je več kot 100 ljudi iz 34 držav, od tega nekateri šele naslednje dni ali pa sploh ne. Na primer lanska Kenijska akcija je bila tako uspešna (~800.000 prostovoljcev), da je bil vodja aretiran in nato ni mogel dobiti vize. Da sta dobra volja in prostovoljstvo neustavljiva so namesto njega dokazovali predstavniki drugih uspešnih držav z večjimi skrbmi: Afganistan, Ukrajina, Libanon, Iran.

Program je bil manj naphan kot prejšnja leta, a z dobrim razlogom. Namen srečanja je bil uskladitev ciljev, kar nam je uspelo brez težav. Gibanje se je odločilo, da bo leta 2018 organiziralo globalno akcijo, a ne tako kot leta 2012, ampak naenkrat, na isti dan, povsod in s cilji za naprej. To bo velik izziv že samo iz vidika vremena in praznikov, na podlagi česar je bil izbran 8. september.

Da bi bila prava svetovna akcija res možna, bo potrebnih veliko sprememb. Ustvariti bomo morali močno in veliko mednarodno ekipo za koordinacijo in mobilizacijo. Z mednarodnimi partnerji poiskati prave ljudi in jih povezati z obstoječimi in nastajajočimi ekipami, da bodo zmožne narediti pravi preskok in aktivirati vsaj 5% prebivalstva. Nabrati ogromno sredstev in znanja. Pobudnik gibanja je imel celo noro idejo, da bi najeli ladjo, vanjo zaprli aktiviste in po več mesecev naenkrat pluli po svetu. Manj v smislu promocije kot pa neizbežnosti dela na projektu. Izjemne razmere kličejo po izjemnih ukrepih? Naslednja leta bodo zagotovo zelo zanimiva!

Piše: Jaka Kranjc

Vir: http://ebm.si/o/sl/