Lagati nočem in ne znam,
čeprav ti vsega ne povem.
Dobroto, ki v tebi jo zaznavam,
ne vem, kako in kdaj ti jo bom povrnila.
Pa ne zameri mi,
da te v mojih sanjah ni.
Da, ob meni si, ker tako želiš,
toda tvoje sreče nisem jaz kovač.
Ne vem, kaj iščeš v meni,
a zaželi mi vsaj malo rasti.
Zdaj me še ne vidiš prav,
ker si zaslepljen od sladkih sanj.
Veš, samo toliko, kolikor se bova
oba za to potrudila, bova resnično napredovala.
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!