Vedno znova sem zaljubljena v življenje.
Tako lepo je biti, se veseliti, srečo užiti
in jo z drugimi deliti,
tako lepo je brez zadržkov ljubiti.
Tako lepo se je izpeti, se vedno znova
razdajati.
Tako lepo se je v peskovniku igrati,
sodelovati v debati.
Tako lepo si je svet brez gorja predstavljati,
tako lepo je pozitivnim mislim verjeti,
najlepše je koga objeti.
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!