Kot bršljan
Živim od vode, sonca,
darov zemlje in zraka;
tudi od pokojnine,
zanjo drugim se jemlje.
Sem kot bršljan
ali bela omela,
postarana in dolgoživa
kot zimzelena rastlina.
Že malo betežna,
solidarnosti deležna
včasih se vprašam:
Sem dovolj hvaležna?
Nisem rada zajedavka
kot bršljan in omela,
za preživetje ne delam,
le zahvalo imam.
Prav nič ne nergam,
da premalo imam;
vsem z več ali manj
ljubezni naj več imam.