Živim od vode, sonca,
darov zemlje in zraka;
tudi od pokojnine,
zanjo drugim se jemlje.
Sem kot bršljan
ali bela omela,
postarana in dolgoživa
kot zimzelena rastlina.
Že malo betežna,
solidarnosti deležna
včasih se vprašam:
Sem dovolj hvaležna?
Nisem rada zajedavka
kot bršljan in omela,
za preživetje ne delam,
le zahvalo imam.
Prav nič ne nergam,
da premalo imam;
vsem z več ali manj
ljubezni naj več imam.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!