Tiha nevsiljiva sreča

Tiha, nevsiljiva sreča iznenada se kar sama ti povabi v goste, ko prenehaš se zanašati na svoje skromne le moči, ko ti z drugimi ni več za tekmovati in se v njihovih očeh iz dneva v dan dokazovati, ko morda ostaneš le še sam s seboj in kakor brez vsega…, in si končno le priznaš, da je duša vse, kar najlepšega in najbolj vrednega imaš. Ljubi svojo dušo z vso svojo močjo, varuj jo kot punčico svojega očesa, skrbi zanjo vestno in predano. Da pa tvoja sreča bo še bolj popolna in da duša ti nikdar ne bo ostala bolna, se napoji ob Izviru žive vode, se nahrani z Kruhom večnega življenja, se okrepi v moči Svetega Duha… Tiho vate se prikradlo neskaljeno bo veselje, kakor hitro tvoja duša bo spoznala, da zares je zaželena, ljubljena… Potonil varno v njenem boš objemu, počival v njenih boš globinah neizmerno sladkega nebeškega miru… - kar je najbolj otipljiv dokaz, da ti duša je resnično vdana… Danijela Premzl