Prijeten mir me vso objame,
ko pomislim Nate, ko pomisliš name,
ki najsvetlejši si mi vzor.
Ni beseda Tvoja vedno mila, sladka,
a v njej počiva vsa resničnost.
Vidiš me naravnost v srce –
prebereš moje misli,
še preden se jih sploh zavem.
Obličja Tvojega še ne poznam,
ne barve Tvojega glasu,
vem pa, da Te vedno najdem tam,
kjer je doma Ljubezen.
Danijela Premzl
Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!