
Nenadoma me vso
presune odrešilen glas,
kakor čudežen preblisk z Neba:
»Otrok si in to ostani!
Otroka v sebi vedno brani...!
Bodi vedno nežna z njim.
On je tisti, ki te prvi spravi v smeh,
ko te kdaj zajame val obupa.
On je tisti, ki si upa
spremeniti tvoje sanje
v del resničnosti.
On je tisti, ki te opogumlja in bodri,
on bo s tabo tudi ko bodo vsi drugi že odšli.
Le solze ponosa smejo ovlažiti ti oči,
saj njegova družba ti z gotovostjo obeta
mnogo, mnogo srečnih in veselih dni…
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!