Bežen spomin iz otroštva

Kaj bi bil jaz brez tebe? Neskončni vir življenja, Sončni žarek mojega srca, Majhna zvezdica s sijajem v očeh, Poslana iz globin vesolja, Da mi zaželiš miren sèn, Da me odpelješ daleč stran, Ko spomin name bo izbrisan, In moj obraz bo drugim neznan, Ostala bo le plošča brez imena, Grob prekrit s plevelom, Kjer v večnosti bom počival, Nenadoma bom odšel brez slovesa, Nikomur ne bo mar, Le v tvojih očeh ostal bo žar, Bežen spomin iz otroštva, Preoblikovan v podaljšek mojega spomina. Brez tebe bil sem osut cvet sredi polja, Dež, ki izpuhti pod poletno vročino, Le plod domišljije nekega veljaka, Ki se izgubi v samoti lastnega jaza. Večno bom ostal zapisan v tvojih besedah in dejanjih, Tvoj svet bo odsev mene, odsev samega sebe, Kot neenakomerna oblika notranjega zamika, Distorzija od samega jedra, Eden od drugega se oddaljujeva v neznano, In do same smrti bova ostala brez dotika.