
Kdo ti bo povedal, da si tokrat zgrešil,
ko si se ponudil, da boš name gledal.
Nisem prepričana v to, kar mi praviš;
komplimenti se sicer lepo slišijo,
ne vem pa, če so resnično meni namenjeni.
Čemu se sploh trudiš še z mano?
Sicer bi bila presrečna, če bi res ostal,
da te je sam Bog poslal,
a kaj bo, ko me boš v resnici spoznal,
takrat se boš zbal in boš zbežal -
takrat, ko bo prva zaljubljenost mimo
in se boš soočil z vso resničnostjo
mojega čudnega značaja.
Kaj bo, če ne bom to, kar si pričakoval?
Sicer pa se sprašujem, ali naj obžalujem,
če tako pogrešam tvoj objem.
Morda pa različna temperamenta
kličeta po bližini in se usodno privlačita.
Morda to niso samo prazne besede -
to je samo zato, ker se bojim za tebe.
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!