Dolenjska;
kraj, kruh, krog
majhne domovine,
ki jo otrok obide
bos vsenaokrog.
Domovina:
vas, vasica, zaselek,
govorica človeških lic,
v kozolcih in sodih pridelek
in vračanje ptic.
Pa še:
voz, vol, vonj,
stare slike na zidu,
na trdno postavljen dom,
pokopališče na hribu.
Prostor med temi mejniki
vnaprej je določen, dan.
Vanj se vrnemo kakor po bridko veliki skušnji,
z romanja kakor s tujine
na svoj poslednji dan.
Takrat se krog čudno razširi
in sam v sebi zaključi
in ti postaneš kresnica
v pravečni luči.
VIR: Tone Pavček: PESMI IN LETA. Dob pri Domžalah: MIŠ, 2008.
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!