
Hej!
Rekel si »Hej!«
Kaj ti naj odgovorim? Hej?
Ali naj samo molčim?
S takimi, ki samo zabavajo, sploh ne govorim!
Torej, hej…
»Greva se skrivanko!«
»Vroče – hladno«
»Ti usmerjaš, jaz pa iščem.«
»Kompliment je torej ta tvoj hej?«
»Pa pojdiva dalje.«
»Do prijateljstva?«
Iskanje se še zavleče, ker ne najdem
prave rime, pravega odtenka, prave strune in prave besede.
»Taktnost torej?«
»Kaj je to? Sem že skoraj pozabila.
Prehitro misliš.
Ne dohitevam te.«
Ti za volanom, jaz sopotnik.
Same slepe ulice
in povsod obvezna smer.
In na semaforju oranžna luč,
pa ne vem, ali boš ustavil, ali boš speljal naprej.
In najina starodavna romantika, že zbledela.
Vse, kar sva imela, sva si že izmenjala,
vse sva si dala, pa vseeno nekaj tudi zase zadržala.
Nekaj sva ustvarila.
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!