Ne boj se osamljenih ljudi,
taki so, kot ti,
zazri se jim v objokane oči,
prijazno besedo ponudi
in jim upanje obudi.
Ne boj se sredi stavka obmolkniti
in doživeti notranjega miru,
ko ti je pri srcu lepo,
ker si nekoga osrečil.
Ne boj se priznati,
da vendarle nisi imun za vse
in da tudi ti potrebuješ upanje,
ko po svojih najboljših močeh
oznanjaš odrešenje.
Ne boj se, da si prisiljen poreči NE,
ko pa tako noro ljubiš življenje.
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!