
Zaljubljena v življenje
se že od prvega trenutka
prepustim občutku,
da me vodi,
kamor si srce želi.
Vse zvezdice v očeh so zate,
čeprav jih bom pogrešala,
ko vse bom tebi dala,
ker sem jih težko dobila,
a s teboj se bodo iskrile še bolj bleščeče.
Nekaj me objame
in takoj se zavem,
da sem tam, kjer ne smem biti
in kjer se nočem pregrešiti:
tam sem, kjer si ti,
a prav zaradi tebe se nazaj držim.
Ne vem, če ti moja bližina pomeni
isto kot meni tvoja neizprosna kritika in strogost v očeh.
Ostani še naprej zvest svojim načelom,
na katera že od nekdaj prisegaš
in s svojo izpovedjo počakaj vsaj do jutri,
da preverim še dolžnosti,
ki naju morebiti še združujejo,
ker le skupaj sva jim kos,
ko se vedno znova ogrevava za nekaj novega.
Težko pričakovani trenutek sprave
po včerajšnjih urah mučne tišine
me navda z upanjem,
da je kriza že mimo
in ni več dolgo,
ko mi boš stisnil roko
in mi dejal,
da je prijateljstvo predragoceno,
da bi lahko kar iz vodenelo -
mene bi bolelo,
če bi se zares končalo.
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!