
Bila sem še mala,
ko sem se zbala,
ko je pravljica nastala,
da ni preveč dobra,
da bi jo za brati dala.
Nanjo sem bila zelo ponosna,
saj sem jo tudi ilustrirala,
vsem sem jo pokazala,
saj bila je moja mojstrovina.
Z njo sem se izkazala.
bila je res nekaj posebnega,
še nikoli slišana.
V njej je kot glavna junakinja
nastopala deklica po imenu Priscila,
ki se je na koncu srečno zaljubila.
Te pravljice pa ne bo nihče več bral,
ker se je z leti izgubila
in vse kaže, da je nazaj ne bom dobila,
a vam sem jo omenila zaradi tega,
ker me je ponovno v srečno otroštvo vrnila.
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!