
Zlo ima tisoč obrazov,
zaradi nas je skoraj neuničljivo;
vsenaokoli je polno dokazov
za ljubezni nešteto porazov.
Zlo premore tisoč izgovorov
za vse prikrite podle naklepe,
neti spore, vojne, maščevanje;
naše hudobije so mu vir energije.
Zlo si prilašča glavno besedo,
od brezbrižnosti večine je gnano,
naša nemoč daje mu moč,
drugim in sebi v nesrečo.
Poglejmo k izčrpani naravi.
Kdo s strupi rastline goji,
kdo živali množi, ubija in muči,
s koristjo, tradicijo vse opraviči?!
Kdo ima oblast nad nami?
Kdo maziljeno besediči,
lepih besed pa ne uresniči,
raje ruši, razdvaja, vse uniči?!
Če se kdaj kdo zlu zoperstavi,
slabosti z opozorilom izpostavi,
da dobremu v bran se postavi,
marsikaj doživi, če preživi.
Zlo ima med nami veliko pristašev,
več milijard vajencev in pomočnikov,
bojazljivih, lenih, zelo sebičnih,
vase in v svoj prav zagledanih.
Ko bomo spet ljubezen iskali,
da nas vsega zla ubrani,
jo bomo komaj kje še odkrili,
če ji nismo nikoli služili.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!