
Globoko v meni
je nekje prostorček,
kjer živim čisto sam v sebi,
je kraj, ga ni na pretek,
v njem obnavljam svoje vire, da ne presahnejo nikoli.
Ko enkrat boš ob meni,
bova skupaj cvetko poiskala,
našla tisti kraj, ga raziskala,
dopolnila, takrat ustavi se, poduhaj cvet, ne hiti.
Sanjam, da življenje
ima svojo težo, ceno,
da na svetu ni sivine,
da dnevi so dišeči, polni vsega… vse je lepo.
Nekje globoko
v meni je spoznanje,
da bogat je svet in naš,
če le imamo oči, da vidimo, srce, da vzljubimo,
in vedenje, da vse to ljubimo, kar nam je dano, od Boga zaupano.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!