
Odmaknjeni
v sončne ulice,
kjer se vesolje krči
na velikost srca
in speve norosti,
obirajo sadeže prostosti.
Hip se nebrekne
in zareže ostrina glasu.
Nepomembna izparina teme,
zdivjana gmota v slak.
Iz rahlega spanca
ozelenijo usta.
V zavetju hodnika
vzvalovijo oči.
S krili jadrajo noge
med zagonetnimi metulji,
kjer plešejo podhranjeni
svetovi ostrih robov
sanje z zlatimi cvetovi.
Neštete želje so izginile
v nakodrano modrino neba
in ovijajo svojo sivo brado
okrog prstana uperjenega prsta,
ki se je iztegnil v norost
leta sončnega metulja v noč.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!