Pogled v daljavo

Pogled skozi okno, v vsemogočne valove Atlantika, Zvezde, kot bi nad menoj potovale, V neznane galaksije in tudi same v valovih trepetajo. Kot poskočno srce utripajo v enakih presekih, Val morja se mogočnih skal ovija, Veter magnetično piha in se v molk zavija, Nad morjem se pojavi, bela, rahla smetana, Ki te skoraj kliče, da bi se predal njeni mehkobi, Zakaj smo navsezadnje ustvarjeni, In kam smo pravzaprav namenjeni.