Nič pametnega se nisem spomnila,
pa me je kar naenkrat prešinila misel,
da bi vas povabila navznoter,
kjer je molk ovit z vprašanji,
ki kličejo vaša imena.
Na obrežju svoje krvi vas čakam.
Morje je ugodno za plovbo
na sončno in cvetočo obalo.
Vrtnarica vam odpira dveri.
Ko odplujete, se malodušnost spremeni
v pričakovanje in nekaj svetlobe se bo
stkalo med nami. Dobrodelno roke
bodo spuščale semena v brazde.
Ko zagorijo ognji, bo njiva pripravljena
za žetev v najglobljem smislu zemlje.
www.tatjana-malec.si
Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!