Eros - Tanatos Evrope

Stoletja v trenutku spomina kakor razsežnost večnosti v lokvanjih plavajočih odhajanj. Gostolenje mrtvih ptic v amforah duš. Potovanje skozi krošnje dreves, zamaknjenost v žareči sončni zaton so stvari vidne samo v zvezdah. Vsakdo ima svojo, ki plava med kompozicijami barv, ki jih ni bilo mogoče povsem vzljubiti, ker drzno razpirajo nozdrvi svoje narave. Slepo bistvo energije je usmerjeno v ognjemete, ki se izgubljajo v neskončnih prostranostih. kjer se rojeva in umira zasnutek človeštva. V breznih prepuščenih domišljiji. Od krize utrujeni duh, je še naprej zaprto poglavje za razsodnost. Vsako življenje je cesarstvo živih in pokopališče mrtvih - ciklus, ki ga človek ne more razgraditi, ne spremeniti. Življenje se obnavlja, čeprav je nekdo razstrelil modro nebo in Boga z zarjavelimi kalašniki in opitimi vojaki. In nabrekli trebuh omotične ptice je padel na prašno kremeljsko dvorišče. Vidim utrinek zvezde, za katero ne vem za njeno število let, ne za čas življenja, ne za čas njene smrti, le za trenutek sedaj. V očeh neslišne noči se vselej pokaže, ko budna na balkonu opazujem nebo, ki razbeljeno drsi proti meni. Polnilnica hlepenja po moči je s svojim tovorom, ki mu cvilijo kolesa, zavila proti točki, kjer je dostojanstvo vzvišeno in se odreka topemu srcu in lažnim besedam v povzdignjenem smislu carstva mrtvih. Stene v ognju, odgovori si človek, delec v gibanju Univerzuma, bi rad postal nadčlovek, intelekt brez modrosti. Postati človek je največja bitka vseh časov, ... svet čaka nate. www.tatjana-malec.si