Na astralni strani

Matematična točka prihodnosti se nahaja na vrhu spirale, kjer sonce igra harmoniko in žarki njegovega telesa se zbirajo v moji zenici. Drveči čas se spreminja v krog, ki z rameni podpira nebo. Modrina se pretaplja v oči in spreminja v zeleno. Napete ustnice so razklenile rdeče vino telesa, drevo obraz jokajoče breze. Misel se bliža vrelcu luči, v katerem plavajo planeti kot lokvanji na vodni gladini. Vzpenjamo se po spirali navzgor. Na njenih vibah ostajajo temne sence. Sledi, ki jim je čas določal ritem hrepenenja in uglaševanje napevov, ki rahljajo in oživljajo spomin. V venah vino, mnoga nerazsodna junaštva. Svet v kaplji vode, ki jo je Einstein strgal z verig časa in prostora in jo zakotalil v kristalni lestenec, da se bo človeška duša vrasla vanj in na astralni ravni dosegla svoje učlovečenje z vonjem rože in okusom pelina, ki ji določata razdalje bivanja. Mega nadstropno vesolje, obuto v čevelj, se razširja kot svetlobna zavesa, ladje plujejo, mostovi se rušijo, hiše so izpraznjene. V papeževi kapeli so ostale brazgotine človeštva; nemirne misli na utrujenem obrazu popotnika dobivajo žareč sončni obraz. Enačba gibanja se je prevesila v enačbo vračanja skoz odprte oči v mislih vzpenjanja v astralno neskončje. www.tatjana-malec.si