Moja beseda
je lahko karkoli,
v moji domišljiji oživi
in me osrečuje.
Vodi me neopazno;
nevsiljivo.
Zavzeto mi dopoveduje,
da mi zvesta bo ostala,
dokler je jaz sama nekoč ne bom izdala
ali kako drugače zlorabila njeno moč,
ki ti zmore približati nebesa,
ali pa te kot kamen z vso močjo
zalučati v pekel.
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!