Izumetničena sedanjost nas je oddaljila,
Neskončna tišina v nas samih,
Sredi kaosa, ki nas obkroža,
Nas ni osvobodila okov pradavnine,
Pozabili smo svoje korenine,
Izgubili smo stik s zemljo in bližnjimi,
Navadili smo se bolečine,
Ki je postala skoraj naravna,
Kot je bila ljubezen svoj čas,
Naša veličina, je sedaj postala zgodovina.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!