Poglej, noč je črna zavesa iz svile,
V njej zvezde so srebrne solze spominov,
In veter je oddaljeni eho, ki šepeta drevesom,
Brezam in rožam vzdolž hriba,
Ki krasijo dolino zate,
Še je živ spomin nate,
V srcih boš naših,
Do konca dni,
Ne boš nas zapustil,
In izginil v temno noč,
Niti poniknil,
Kot reka, ki nenadoma izgubi svojo moč.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!