
Napisal pesem poet,
prelep je ves ta svet.
Dekletu iz ljubezni,
podaril cvet ji rdeč...
So mamca dejali.
sem bolna že stara,
me zemlja je dala,
me v sebe bo vzela...
Tamkaj na ulici je otrok.
revež v mrazu bosonog,
kje zdaj so mu starši,
jih sam išče naokrog.
V križišču zgodi se nesreča,
zijal je veliko, jih kar mrgoli,
vendar vsi le telefone imajo,
drugače pomagati ne znajo...
Je kritiziral dajal nasvete,
a sam ni imel te sreče,
so pretepli še okradli ga,
da spet prazen žep ima.
Takšni smo mi ljudje,
vsaka kitica dovolj govori
včasih nekdo potrebuje moči.
Ne glej da je prihodnjič ne boš ti.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!