
Prisluhnil vetru sem čez dan,
nebo je oblačno zakrilo sonce tam,
le kam potujejo s seboj nosijo,
a že deževne kapljice trosijo.
Hladno je, že dežuje,
za počutje ne sprašuje.
Se dež v sneg spreminja,
cvetoča jasa pod belino izginja.
Je sneg prekril polja, jase,
čeprav krav ducat tam se pase,
kmet le nemočno zmiguje,
kaj bo z letino se sprašuje…
Se že vejevje pod težo vda,
vejevje lomi sem ter tja,
nič ne kaže da je pomlad.,
morda še ni njen čas.
Razkrilo jutro darilo je neba,
Sneg, zmrzal svojo moč ima,
a sončen dan le moč ima,
da še popravi kar se da.
Jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!