Prisluhni pesmi v vetru,
z menoj se veseli
tujino zdaj zapuščam
dolge dni noči.
Grem tja kjer sije sonce,
kjer rod moj še živi,
morda me ugleda mati,
vem ona še živi.
Mi pismo je pisala,
me videti želi,
a čutil jaz sem v sebi,
da solza ji polzi.
Zdaj uboga obležala,
pošle so ji moči,
na me težko čakala,
še zadnjič govori.
Zapustil dom si domačijo,
v svetu sreče si iskal,
še roko mi podala,
je umrla sem spoznal.
Kaj ves denar mi vsi cekini,
srce joče trepeta,
zdaj ostaja le s spomini
negibna se smehlja..Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!