Poezija

Prijatelji

09:16
Deli:
Prijatelji
Imel prijatelje sem, vsaj mislil sem tako, a mi zgodila se krivica, bilo je hudo, kakor da so v zemljo vdrli, ni jih bilo pogrešal sem, mi brez njih bilo težko. Saj le besed spodbude bi takrat želel, čutil da ob sebi prijatlje bi vedno imel, težko boriti je samemu s krivico boli, ostati sam, z besedami boriti tiste dni. Trepljajo zdaj po rami od kod mi moč, težave si pregnal, jih vzela tam je noč… A boli me takrat bil sem težavah sam, čemu prijateljstvo je takšno dano nam. Ne bom vračal z enakim, se maščeval, v prihodnje bom raje v sebi moč jemal. se veselil da še vedno dovolj je imam, čeprav tega pozabljam ne noč ne dan.
Kategorije
Vam je bil članek všeč? Delite ga.
Deli:

Sorodne objave

Komentarji (0)

Prijavite se za komentiranje

Prijava

Še ni komentarjev. Bodite prvi!